V Hrastniku je celotna površina zajeta v območje OMD (območja z omejenimi dejavniki), kar pomeni, da se kmetijske površine nahajajo na gorskovišinskih, strmih in gričevnatih območjih, le te se razprostirajo od 300 do 900 m nadmorske višine.  Kljub neugodnim pogojem in strmim površinam so ohranile nekatere kmetijske dejavnosti. Trenutna sta najbolj razviti živinoreja in sadjarstvo. Številne kmetije ležijo na območjih s težje pridelovalnimi razmerami, so razdrobljene in zajemajo okrog 4,5 ha na kmetijo. Intenzivnost pridelave v strmih legah je dosti nižja kot v dolini, saj je strojna obdelava površin otežena, temu primerno se razvija tudi vrsta kmetijske dejavnosti. V evidenci Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je na dan 20.2.2010 bilo zavedeno 318 kmetijskih gospodarstev, ki zajemajo 11. 152.458 m² površine. Njihova osnovna kmetijska dejavnost je zlasti živinoreja, predvsem govedoreja (krave molznice, dojilje, pitanci) in reja drobnice (ovce, koze). Reja perutnine, ki je bila na tem območju razvita, je v primerjavi s preteklimi leti močno upadla. V zadnjih letih je narasla reja konj in drobnice (preprečevanje zaraščanja kmetijski površin). Proizvodnja mleka je sicer v zadnjih letih upadla, vendar na tem območju še beležimo proizvajalce mleka (8 kmetij).

Rastlinska pridelava je usmerjena predvsem v krmo za govedo in prašiče (koruza, krmna pesa). Na področju sadjarstva prevladuje pridelava jabolk in hrušk, v zadnjem obdobju pa so zanimive tudi druge vrste sadja. Poleg intenzivnega sadjarstva se v zadnjih letih namenja več pozornosti k ohranjanju travniških sadovnjakov. Strokovnjaki so ugotovili, da je na hrastniškem območju ohranjeno veliko število starih sadnih vrst, med njimi tudi zelo redke, ki so skoraj že izginile. Z ohranjanjem starih sadnih dreves, se hkrati ohranja kulturna krajina našega podeželja, temu precej prispevajo člani Sadjarskega društva Hrastnik. 

V zadnjih letih je zaznati porast kmetijskih gospodarstev, ki svoje pridelke in izdelke tržijo na domu ali drugih prodajnih mestih neposredno končnemu potrošniku. Mnoge kmetije se lahko ponašajo s kakovostjo svojih tržnih produktov, kar dokazujejo številna priznanja kakovosti, ki jih prejemajo na različnih ocenjevanjih, kot so npr. Dobrote Slovenskih kmetij na Ptuju (žganje, pecivo, kruh, salame, sadni sok….). Ta dejstva so rezultat mnogih aktivnosti, ki so del preteklih razvojnih projektov, od projekta Obnova in razvoj travniških sadovnjakov v občini Hrastnik v letih 1999 – 2004 do LEADER projektov, ki so bili realizirani preko Lokalne akcijske skupine (LAS). To so npr. projekti: Buče skozi letne čase, Vključimo posameznike in ostale subjekte v aktiven razvoj podeželja – začnimo z najmlajšimi in ženskami, Pridelujmo hrano na zdrav način tudi v Zasavju, Zeliščno zelenjavni in sadni vrtovi Zasavja – naša dediščina in priložnost. Število dopolnilnih dejavnosti niha, je pa narstlo v primerjavi s preteklimi desetletji (v letu 2002- 2 kmetiji, v letu 2014 – 15 kmetij, v letu 2019 – 11 kmeti), povečano je tudi število doregistracij novih dejavnosti na obstoječih kmetijah z dopolnilno dejavnostjo. V letu 2011 smo imeli zabeleženo približno 41 zaščitenih kmetij (ni več uradnih evidenc). 

V regijskem projektu »Vse teče v 3 krasne« se je v letu 2011 oblikovala turistična ponudba na podeželju (produkt – podeželski turizem). V ta projekt je v začetni fazi bilo vključeno 5 hrastniških kmetij, ki ponujajo svoje izdelke, prikažejo dejavnost na kmetiji. V letu 2011 je bil izveden javni natečaj za izbor zasavskih turističnih spominkov, med njimi je izbran izdelek 1 hrastniške kmetije – zeliščno milo (zasavska žajfa). Kmetije so sodelovale pri izobraževanju in usposabljanju s poudarkom na trženju (izdelava embalaže, promocija, komunikacija, …).
 

Partnerstvo LAS Zasavje deluje kot lokalna akcijska skupina Deluje po principu javno zasebnega partnerstva. Deluje v skladu z uredbo CLLD. Kmetije se lahko prijavijo za izvedbo projektov - naložba, zaposlitev, ipd.

Občina Hrastnik je v letu 2011 v okviru prireditve »Podeželje in mi«, ki se je izvajala na javni tržnici v Hrastniku omogočila kmetijam, da lahko prodajajo svoje pridelke in izdelke na tržnici, brez plačila stojnice.  Namen programa je oživitev tržnice in hkrati pospeševati lokalno samooskrbo domačega kraja. Od takrat imajo kmetije možnost, da lahko še naprej prodajajo svoje izdelke brez plačila stojnic in električnih priključkov, ob sobotah. V to prodajo se trenutno uspešno vključujejo tudi hrastniške kmetije in čebelarji. 

V naših gozdovih domujejo številne prostoživeče živali, med njimi tudi divjad. Lovska društva (LD Hrastnik, LD Dol, LD Dobovec) skrbijo za območje s površini 3.140 ha (lovna-2850, nelovna-290).