Kultura in umetnost

Kulturniški utrip Hrastnika

Druženje, kultura in ustvarjalnost so bili za Hrastničane od nekdaj ljub in dobrodošel umik iz težkega vsakdana. Glasba je še posebej hrastniška ljubezen. Številni pevski zbori, dve godbi, res veliko število šolajočih se glasbenikov v glasbeni šoli, kjer gojijo skupinsko igranje, potrjuje to dejstvo na vsakem koraku. Kot že rečeno se Hrastnik ponaša z dvema godbama na pihala. Rudarska godba bo naslednje leto  praznovala svojo 160 – letnico delovanja in je v tem obdobju zabeležila številne uspehe. Med drugim so prejeli zlato plaketo s pohvalo in se uvrstili v koncertno skupino. Steklarska godba je sicer nekoliko mlajša, vendar je tudi njen 80 – jubilej častitljiv. Tudi hrastniška pevska tradicija je izjemna. Kar nekaj zborov je že praznovalo visoke jubileje. Moški pevski zbor Svoboda deluje že več kot 80 let, več kot 100 let pa   Moški pevski zbor Steklar. Tudi ženske so aktivne pevke, njihovo pevsko udejstvovanje pa je v Ženskem pevskem zboru Svoboda Dol in odlični vokalni skupini Plavica. 

 

V občini in krajevnih skupnostih delujejo kulturna društva, ki se ukvarjajo tudi z dramsko dejavnostjo, fotografiranjem, in lutkarstvom. 

 

Ena izmed najbolj zanimivih dejavnosti v občini je fotografska dejavnost, saj je Hrastnik že vrsto desetletij med vodilnimi silami amaterske fotografije na Slovenskem. Foto klub Hrastnik, ki bo kmalu beležil 90-letnico delovanja, je med tremi najstarejšimi  v Sloveniji. Dokaj uspešno pa jim sledi foto sekcija Kulturno umetniškega društva Svoboda Dol.

 

Ob postavitvi razstave »Lutke in lutkarji« v Muzeju Hrastnik so se prebudili tudi nekdanji lutkarji, ki še niso pozabili spretnosti vodenja marionet. Zaživela je lutkoteka, oživili so stare predstave, spet jih igrajo obiskovalcem muzeja in z njimi celo gostujejo.

 

Hrastnik je bil dolga leta brez pravega muzeja. Zgodovinsko gradivo se je izgubljalo na vsakem koraku. V prvih letih novega tisočletja smo obnovili stavbo muzeja in v njej na novo uredili Muzejsko zbirko Hrastnika. Z različnimi predmeti in najdbami razkriva bogato preteklost Hrastnika in Zasavja. Muzejsko zbirko tvori več samostojnih stalnih razstav, in sicer:  »Šolstvo v Zasavju«, »2. svetovna vojna«, »Lutke in lutkarji«, »Znamenja ob poti«.

Razstava » Šolstvo v Zasavju« predstavlja v okviru zbranih eksponatov dva razreda iz različnih časovnih obdobij (leto 1920, leto 1960).

 »Druga svetovna vojna« je namenjena prikazom dogodkov med drugo svetovno vojno, ne samo v Hrastniku, temveč tudi širšega območja Zasavja. 

Razstava »Lutke in lutkarji«, ki je dopolnjena z izborom igrač, predstavlja  največjo zbirko marionet in javajk (ročne lutke). Zbirka je dediščina amaterske lutkarske skupine Svoboda I iz Hrastnika, ki je delovala od leta 1946 do leta 1977. Zbirka predstavlja  amaterizem kot prevladujoča oblika kulturnega delovanja skupine v obdobju njihovega delovanja. Srečno ujeto razmerje med amaterskim intuziazmom in visoko profesionalno izdelavo ključnih elementov je predstavljeno v  trinajstih vitrinah 121 eksponatov. 

 

Navedene zbirke dopolnjuje zbirka »Znamenja ob poti«, ki zajema: razvoj Hrastnika na različnih področjih od arheologije, kmetijstva, industrije (rudarstvo, steklarstvo, kemična proizvodnja) in  obrti.

 

V letu 2010 je bila zgrajena nova sodobna knjižnica, ki je postala, zaradi izvajanja osnovne dejavnosti, pa tudi različnih prireditev, pogovorov in predstavitev ne samo kulturno, ampak tudi izobraževalno, informacijsko in socialno središče občine.

 

Prikaz kulturnih dejavnosti se odvija v dvorani in galeriji Delavskega doma in Kulturnega doma na Dolu pri Hrastniku za katere skrbi javni zavod Kulturno rekreacijski center Hrastnik.



Knjižnica Antona Sovreta

Začetki

Že v 19. stoletju so zavedni Slovenci na Dolu pri Hrastniku ustanovili Bralno društvo, v Hrastniku pa leta 1906 Narodno čitalnico, kjer so prirejali veselice, plese, veseloigre, izlete. Zbirali so tudi knjige, ki so jih posojali predvsem svojim članom.
Med prvo svetovno vojno je delovanje popolnoma zastalo, po vojni pa se je zlasti delavska mladina združevala v razna društva (Vesna, Svoboda, Vzajemnost). V teh društvih so delovale tudi knjižnice, ki so imele sicer skromne fonde knjig, vendar že precej stalnih bralcev.
V Hrastniku je društvo Svoboda delovalo v zgornjem in spodnjem delu, zato sta bili tudi knjižnici dve. Prva je imela 134 knjig, druga pa je štela 80 slovenskih in 100 nemških. Obe knjižnici so vodili »knjižničarji«, ki so bili obenem odborniki društev. Odprti sta bili enkrat do dvakrat tedensko, bralci so plačevali izposojnino, s katero so knjižničarji nabavljali nove knjige.
To lepo knjižnično rast pa je pokončala druga svetovna vojna, ko je večji del knjižničnega fonda izginil ali propadel. Po vojni je prizadevna hrastniška mladina začela zbirati ostanke raznešenih knjig. Ustanovljeno je bilo kulturno-umetniško društvo Aleš Kaplja, ki je v zgornjih prostorih nekdanjega Konzuma organiziralo knjižnico. Vodili so jo prostovoljci-amaterji, brez katalogov in drugih pripomočkov. Imeli so le inventarno knjigo. Knjige so bile postavljene po formatih.
Kasneje je skrb za razvoj knjižnice prevzel Ljudski odbor občine Hrastnik. Imenovana je bila Ljudska knjižnica Hrastnik, ki je leta 1960 postala samostojni zavod. Sledilo je obdobje strokovnega urejanja po takratnih sodobnih knjižničarskih metodah: knjižnico je vodila strokovno usposobljena knjižničarka, ki je delala hkrati v dveh knjižnicah (v Konzumu in v Steklarni). Vse knjige so bile vpisane v inventarno knjigo, izdelani so bili katalogi. Urejeni sta bili kartoteka bralcev in evidenca o izposojenih knjigah. Knjižnica je bila odprta za bralce dvakrat do trikrat tedensko, bralci so plačevali minimalno izposojnino. Nakup knjižničnega gradiva je bil zelo skromen, saj je bilo sredstev za nakup knjig malo.
Novo upanje za knjižnico je bil nov zakon o knjižničarstvu leta 1961, ki je zahteval ustanavljanje matičnih knjižnic v občinah, kar je knjižnica leta 1967 tudi postala. V tem času je štela 7.600 knjig, imela je 2.150 obiskovalcev, izposodila 5.300 knjig in nabavila 180 novih.

Izhodišče razvoja

V letu 1971 so se slovenske knjižnice povezale v mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic z namenom, da s svojim knjižničnim gradivom in dejavnostjo zadovoljujejo potrebe po izobraževanju, informacijah in kulturnem razvedrilu. Takrat so tudi začele potekati priprave za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti, ki naj bi prevzela skrb za razvoj kulture v občini. Prva leta so največjo pozornost namenili prav razvoju knjižničarstva v Hrastniku.
Leta 1972 se je knjižnica preselila v preurejene spodnje prostore Konzuma. Dobila je sodobno opremo in ločena oddelka za odrasle in mladino. Poleg matične knjižnice je imela še dve izposojevališči: na Dolu in v Steklarni. Odprta je bila vsak dan z opoldansko prekinitvijo, izposojevališči pa enkrat tedensko. Knjige so bile razvrščene po sistemu prostega pristopa. Število katalogov se je povečalo, poleg knjig so bili bralcem na voljo tudi časniki in časopisi. Z zaposlitvijo še ene strokovne delavke se je dejavnost razširila predvsem na organizirano vzgojo mladih bralcev z urami pravljic, pedagoškimi urami, knjižnimi ugankami, kvizi in podobno. Uvedena je bila članarina. Knjižna zaloga je ob koncu sedemdesetih let štela 17.000 knjig, obiskovalcev je bilo 11.300, ki so si izposodili 31.000 knjig. Na novo je nabavila 1.225 knjig.
Po izdaji Zakona o združenem delu se je knjižnica zaradi premajhnega števila zaposlenih leta 1980 združila v organizacijo Kulturno-rekreacijski center 14. oktober Hrastnik. Prizadevala si je, da bi presegla svojo tradicionalno vlogo zbiranja in hranjenja gradiva, da ne bi bila samo prostor, kjer se izposojajo knjige, ampak bi postala kulturno bogato in družabno središče Hrastnika.
Leta 1984 se je preselila v prostore Dijaškega doma, sedaj Doma starejših. S pridobitvijo čitalnice se ji je odprla možnost organiziranja kulturnih prireditev. Posvečala se je intenzivnejši knjižni in knjižnični vzgoji mladih bralcev. Uvajati je pričela neknjižno gradivo: med zasavskimi knjižnicami je zaorala ledino pri izposoji video in avdio gradiva. Ob koncu osemdesetih let je knjižnica hranila 31.500 knjig, 170 izvodov časopisja, 1.800 izvodov neknjižnega gradiva. Odprta je neprekinjeno od 11. do 19. ure.
Imela je še dve izposojevališči, v Steklarni in na Dolu pri Hrastniku. Zaposlene so tri strokovne delavke.

Obdobje rasti

Obdobje od leta 1990, ko so se začele slovenske knjižnice povezovati v računalniško informacijsko mrežo in že razvijati specialne storitve za uporabnike, lahko imenujemo fazo rasti. V tem obdobju je pomembno vplivala gradnja virtualne elektronske knjižnice COBISS (kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki ga je zasnoval IZUM (Inštitut informacijskih znanosti Maribor). V letu 1996 je IZUM Maribor v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo v hrastniški knjižnici namestil programsko opremo COBISS, skrbel za delovanje in vzdrževanje računalniškega sistema, na katerem deluje še danes. Zaradi neštetih novih nalog in dejavnosti je bilo delo za zaposlene velika obremenitev. Ob tekočem delu je bilo potrebno vnesti v bazo podatkov celoten knjižnični fond, ki je takrat vseboval 31.500 enot knjižničnega gradiva.
Začela se je razvijati knjižnična dejavnost z načrtnim in rednim nakupom knjižničnega gradiva (iz namenskih sredstev občine in Ministrstva za kulturo). Knjižnica je povečevala svojo ponudbo in razvijala nove oblike dela, ki so privabile številne obiskovalce knjižnice. Začeli so se literarni večeri, predstavitveni ogledi knjižnice, pravljične ure, knjižne uganke, bibliopedagoške ure, razstave, predšolska bralna značka, knjižni kvizi, potopisna in druga predavanja, razstave itd.
V letu 1996 so bili s sredstvi Ministrstva za kulturo in občinskimi sredstvi preurejeni in razširjeni prostori knjižnice, kar je bila velika pridobitev za naše uporabnike. Knjižnica je postala prijaznejša, prostori v njej prijetni, obisk in izposoja sta bila v vidnem porastu. Ob redni knjižnični dejavnosti je knjižnica skrbela za razvoj knjižnične dejavnosti predvsem s povečanjem knjižničnega gradiva in prostora ter s tem pridobila številne obiskovalce na prireditvah in v knjižnici.
Leta 1998 se je knjižnica poimenovala po rojaku Antonu Sovretu, humanistu in prevajalcu, in si s tem pridobila ugled med ostalimi knjižnicami v Sloveniji. Žal pa sta v tem obdobju zamrli izposojevališči v Steklarni in na Dolu pri Hrastniku, ki smo jih morali zaradi neustreznih prostorov zapreti. Razpoložljiva finančna sredstva so namenjena razvoju osrednje knjižnice, ki mora slediti razvojnim usmeritvam.
Novi Zakon o knjižničarstvu leta 2001 je v knjižničarsko stroko uvedel precej novosti, predvsem na področju dejavnosti , ustanovitve, financiranja in nadzora knjižnic. Med drugim je določil, da morajo biti knjižnice na območju z več ali okrog 10.000 prebivalci samostojni javni zavodi. Tako se je knjižnica leta 2002 z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik izločila iz zavoda Kulturno-rekreacijski center Hrastnik in marca leta 2003 pričela tudi samostojno poslovati.

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Trg Franca Kozarja 7
1430 Hrastnik

T  03 56 46 175
T  040 175 886
F  00 386 (0)3 56 46 176
E  knjiznicahra@hra.sik.si
W  www.hra.sik.si

KRC Hrastnik

Kulturno rekreacijski center Hrastnik je bil ustanovljen leta 1979 s sklepom Kulturne skupnosti Hrastnik in Telesno kulturne skupnosti Hrastnik kot delovna organizacija posebnega družbenega pomena. Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur.l.RS 12/91) in 35. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur.l.RS 95/94) je Občinski svet občine Hrastnik na svoji seji, dne 7.11.1996 z Odlokom ustanovil javni zavod Kulturno rekreacijski center Hrastnik. Na osnovi tega Odloka je Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 5.11.1997 izdalo sklep o preoblikovanju organizacije v javni zavod kot pravno osebo.

V skladu z Zakonom o zavodih zavod upravljajo naslednji organi:
  • Svet zavoda, ki je sestavljen je iz dveh predstavnikov ustanovitelja, predstavnika Zveze kulturnih društev Hrastnik, predstavnika Športne zveze Hrastnik in dveh predstavnikov, zaposlenih v zavodu.
  • Direktor zavoda  poleg poslovodne funkcije opravlja tudi naloge strokovnega vodje zavoda.
  • Strokovni svet: tega vodi direktor, sestavljajta pa ga dva predstavnika Zveze kulturnih društev Hrastnik, dva predstavnika Športne zveze Hrastnik ter dva predstavnika zaposlenih v zavodu.


Kulturno rekreacijski center Hrastnik opravlja z ustanovitvenimi akti določene dejavnosti po planu in programu, ki ga je sprejme Svet zavoda. Pri opravljanju svojih nalog upoštevamo sklepe našega ustanovitelja Občine Hrastnik oziroma Občinskega sveta občine Hrastnik, sklepe Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije.  Sodelujemo z Zvezo kulturnih društev Hrastnik, Športno zvezo Hrastnik, Občinsko zvezo prijateljev mladine Hrastnik in drugimi neposrednimi uporabniki naših uslug in storitev.
Osnovna naloga našega poslovanja je vzdrževanje objektov in opreme, kvalitetno nudenje uslug in storitev, vodenje finančno-knjigovodskih opravil za Knjižnico Antona Sovreta, Zvezo kulturnih društev Hrastnik, Športno zvezo Hrastnik in Občinsko zvezo prijateljev mladine Hrastnik ter organizacija različnih kulturnih, športnih in komercialnih prireditev.

Kulturno rekreacijski center Hrastnik
Log 3
1430 Hrastnik

Valentina Moljk, direktorica

T  03 56 42 370
T  03 56 42 378
 krchrastnik@siol.net
W  www.krc-hrastnik.si

Društvo Steklarska godba Hrastnik

Steklarska godba Hrastnik je bila ustanovljena leta 1930 v okviru sindikata hrastniške steklarne. Od takrat je preživljala burna dogajanja, vrstili so se vzponi in padci, menjave generacij, menjave dirigentov, vojno obdobje, od takrat je preživela več selitev godbe.
 
Danes deluje kot Društvo Pihalna godba Steklarna Hrastnik, pod okriljem Steklarne Hrastnik, ki je glavni pokrovitelj godbe. Domuje v ličnem godbenem domu v neposredni  bližini Vile de Seppi - steklarskega gradu. V zadnjih petnajstih letih je zelo napredovala na kadrovskem področju, kar se odraža tudi na kvaliteti, novi zagon je doživela tudi na organizacijskem področju.
 
Steklarska godba je v začetku igrala na sindikalnih shodih, veselicah in sodelovala na številnih kulturnih prireditvah v občini Hrastnik in izven občine. V začetnem obdobju je večkrat nastopala skupaj z Rudarsko godbo Hrastnik  - tudi na tekmovalnem področju - in skupaj so dosegli zelo visoke uvrstitve. To sodelovanje se je ponovno okrepilo v letu 2019. Tudi generacijsko je zelo pestra, kajti združuje godbeniške začetnike, izkušene godbenike in godbeniške veterane.
 
Z ustanovitvijo sekcije mažoret v letu 2009 pa  je godba v zadnjih letih zelo popestrila svoje nastope. Steklarska godba je gostovala tudi v tujini, najprej v Avstriji, v Baerbachu, kjer so doga leta sodelovali z njihovo godbo. Nato je nastopala na Hrvaškem , v Crikvenici in Selcah ter na otoku Krku. V zadnjih letih pa je imela odmevne nastopa v Šibeniku, na otoku  Krku, v Puli in na otoku Pagu. Steklarska godba vsako leto izvede nekaj promenadnih koncertov, sodeluje na proslavah in prireditvah v občini in izven občine in sodeluje z drugimi pihalnimi godbami na raznih prireditvah. Prav posebno skrbno pa se steklarski godbeniki pripravijo na tradicionalni Božično-novoletni koncert, ki je med občinstvom zelo dobro sprejet.
 
Godba že dolga leta sodeluje tudi z Glasbeno šolo Hrastnik in krije stroške   glasbenega izobraževanja za mlade članice in člane godbe in tako skrbi za svoj pomladek.
Steklarska godba je tudi  dolgoletna članica Zveze kulturnih društev Hrastnik in Zveze slovenskih godb.

Društvo Pihalna godba Steklarna Hrastnik

Grajska pot 9
1430 Hrastnik

T  040 621 549

steklarskagodba.hrastnik@gmail.com

Predsednik: Adi Zaletel
Dirigent: Ivan Medved

Foto klub Hrastnik

Namen kluba je širjenje in napredovanje fotografije s ciljem višjega kulturnega, estetičnega in vizualnega razvoja družbe.

Klub prispeva k razvoju fotografije tako, da seznanja svoje člane s problematiko in tehničnim razvojem fotografije ter s tem spodbuja strokovno izpopolnjevanje članov kluba.

Svoje namene klub uresničuje tako, da organizira klubske razstave, da se člani udeležujejo medklubskih razstav doma in v tujini, in da svojim članom omogoča sodelovanje na seminarjih, foto delavnicah, in ex - temporah ter ostalih fotografskih prireditvah in manifestacijah.

Foto klub Hrastnik
Cesta 1. maja 77
1430 Hrastnik

M  041 835 110
info@fotoklub-hrastnik.si
I  www.fotoklub-hrastnik.si

Kulturno Društvo Svoboda Dol pri Hrastniku

Kulturno društvo Svoboda Dol pri Hrastniku je svoje delo začelo leta 1976. Nekateri viri mu pripisujejo nastanek že v letu 1955 kot takratno Delavsko prosvetno društvo Svoboda Dol pri Hrastniku. Sestavljajo ga tri sekcije, ki delujejo na različnih umetniških področjih.

Precizno oko naših fotografov Foto sekcije ujame še tako skrite, a prečudovite trenutke. Gledališka skupina raznolikih ljubiteljskih igralcev vas vsakič znova nasmeji in preseli v pisane zgodbe junakov na odru. Vztrajne pevke ženskega pevskega zbora pa svoje glasove trenirajo že več desetletij, da vas lahko s svojim glasom zazibajo v morje neštetih tonov.


Kulturno društvo Svoboda Dol pri Hrastniku
Trg borcev NOB 12
1431 Dol pri Hrastniku

M  051 604 562 (predsednica Jasmina Janjić)
E  kd.svoboda.dol@gmail.com

Facebook: Kulturno društvo Svoboda Dol pri Hrastniku

Kulturno umetniško društvo Veter

Skupino VETER smo ustanovili 1974 v Mladinskem klubu Hrastnik in sicer mladi nadobudneži, ki smo svoj prosti čas namenili glasbi. V začetku se je skupina imenovala Sence, nato Odmev, ime VETER pa si je nadela v sodelovanju s Planinskim društvom Dol pri Hrastniku. V prvotni zasedbi je bilo deset članov, zato smo uspešno izvajali stil glasbe Les Hampers Singers in podobnih zasedb. Bilo nas je pet instrumentalistov, tri pevke in dva pevca.

Leta 2004 smo praznovali 30 let svojega delovanja ter izdali zgoščenko Najlepše pesmi, ki je bila takoj razprodana.

Skupina VETER je po praznovanju in žuriranju ob 30 letnici posvetila ves svoj čas za pripravo novega dvojnega albuma, ki bo izšel v oktobru, z naslovom "Vetra glas", to je DVD z devetindvajsetimi video posnetki in zgoščenko z dvajsetimi najlepšimi pesmimi. Za nosilno pesem so svoj glas prispevali vsi člani prvotne zasedbe hkrati z večino solo pevci, ki so prepevali v skupini skozi 30 let. Tako slišimo Meto Malus, Heleno Blagne, Magdaleno Špec, Oliverja Antaverja, Jožeta Budna, Vanjo Tomca, Janeza Škofica, Dragota Potočnika, Darjana Coljo in Metoda Štruklja. Video spot Vetra glas smo posneli v Hrastniku, svojem domačem kraju, saj smo želeli naše delovanje prikazati skozi razvoj Hrastnika in življenje naše generacije skozi tridesetletje.

Kulturno umetniško društvo Veter
Cesta 3. julija 7
1430 Hrastnik

M  041 654 963
E  kud.veter@gmail.com

Facebook: Kud Veter, Skupina veter, Ansambel veter

Društvo marionetno gledališče Jurček


1947 so knapovski lutkarji postavili na oder prvo marionetno predstavo in trideset let uspešno nastopali v Konzumu in na gostovanjih. Kasneje so bile lutke skoraj pozabljene, dokler jih nista Zasavski muzej in Občina Hrastnik 1993 restavrirala in razstavila kot eksponate v Muzeju Hrastnik. V muzeju pa so na majhnem odru nekdanji lutkarji spet začeli uprizarjati klasične lutkovne predstave, ki otrokom pričarajo pravljice takšne, kot so bile včasih. 2010 smo ustanovili Društvo Marionetno gledališče Jurček, da ohranimo bogato kulturno dediščino in nadaljujemo tradicijo knapovskih marionet.

Poleg marionetnih predstav v Muzeju Hrastnik za otroke iz vrtcev, osnovnih šol in turističnih obiskovalcev muzeja, sodelujemo na dobrodelnih prireditvah in festivalih, gostujemo po Sloveniji, v veselem decembru pripravimo brezplačne predstave za vse otroke.

Že leta se udeležujemo Območnih srečanj lutkovnih skupin JSKD, na Regijskih srečanjih smo 2012 dobili priznanje za predstavo Sovji grad, 2013 za predstavo Vragov svak, 2015 za predstavo Mizica pogrni se. Radi pa se pohvalimo z zlato plaketo JSKD Srečanja lutkovnih skupin Slovenije, ki smo jo prejeli 2014 za ŽOGICO NOGICO, 2018 pa smo prejeli še eno zlato plaketo na državnem nivoju za predstavo ZVEZDICA ZASPANKA.

Na oder smo postavili že enajst predstav, tako da so v našem repertoarju zdaj pravljice: Rdeča kapica, Mojstrov kozel, Jurček zdravnik,  Janko in Metka, Sovji grad, Vragov svak, Žogica Nogica, Mizica pogrni se, Butalci, Zvezdica Zaspanka in Volk in trije prašički.

Vključili smo se v projekt ZLHT Regionalni center NVO - Društva s potencialom z namenom krepitve usposobljenosti in prispevka k razvoju lokalne skupnosti.

Na slavnostni akademiji ob 70. letnici lutkarstva v Hrastniku maja 2017 smo kot društvo prejeli posebno priznanje JSKD in priznanje sveta območne izpostave za ohranjanje in uspešno nadaljevanje lutkovne dejavnosti v Hrastniku.


Društvo marionetno gledališče Jurček

Cesta 1. maja 41
1430 Hrastnik

M  031 354 032
E  marionetnogledalisce@gmail.com

Spletna stran: www.marionetehrastnik.com

Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik

Moški pevski zbor Svoboda je bil ustanovljen 11.maja 1924 in je štel 34 pevcev.

Prvi zborovodja je bil Alojz Podlogar,ki je zbor vodil do leta 1954.Pevci so delovali vse do druge svetovne vojne.Čeprav je vojna pobrala svoj davek tudi med Hrastniškimi pevci,so takoj po vojni pričeli z novim zagonom.

Zbor je leta 1955,malo pred smrtjo dolgoletnega dirigenta Alojza Podlogarja, prevzel Viktor Malovrh.V desetletjih uspehov je povsem normalno,da pride tudi do krize.V osemdesetih letih so pevci po Malovrhovi smrti iskali novega zborovodjo.Najprej je zbor vodila Milena Slokan,potem pol leta še Adolf Dragar.Vendar podmladka v zbor ni bilo,starejših je bilo vse manj,zato je zbor nekaj časa prenehal z delom.

Leta 1981 je zbor oživel z novo generacijo pevcev. Prevzel ga je zborovodja Viljem Alt,ki je zbor vodil januarja1987.Za njim je zbor vodil do leta 1992 Melhoir Hercog.Takrat je zbor prevzel mladi profesor glasbe Vanjo Tomc in ga vodil do leta 2005,to je polnih 13 let.Od oktobra 2005 je zborovodkinja Mateja Škorja,profesorica glasbe.

V zadnjem desetletju je naš zbor še posebej razpoznaven po naših koncertih v delavskem domu in športni dvorani Hrastnik,ki so vedno odlično obiskani.Verjetno tudi zaradi precej drugačnega pristopa,kot so ga vajeni od zborov drugod po Sloveniji.Pred pozabo smo ohranili precej ponarodelih hrastniških pesmi.Obudili smo hudomušno gledališče s skeči,čase Veselih beračev,nekatere stare običaje.Narodnim,ponarodelim,delavskim in umetnim pesmim so se pridružile tudi skladbe iz zabavne glasbe-predvsem stare.Sodelujemo z različnimi kulturnimi skupinami in pihalnimi orkestri.Ob naši 80.letnici(l 2004) smo izdali zgoščenko z zanimivim izborom pesmi,ki jih radi prepevamo.

Zbor trenutno šteje 25 pevcev in zborovodjo. Predsenik zbora je Ivan Restar.

Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik
Log 2
1430 Hrastnik

M  041 512 681

Prosvetno društvo Čeče Hrastnik

Prosvetno društvo Čeče - Hrastnik deluje na področju Čeč že vse od leta 1969. Imamo že bogato tradicijo delovanja, vključujemo pa tudi več vrst dejavnosti.

To so:

  • kulturna dejavnost - ta organizira in izvaja proslave za pomembne praznike, tako državne, kot tudi občinske ali pa tiste, ki jih določamo sami.Eden takih je tudi "čečanski dan mladosti", ki ga prerejamo vsako leto konec junija
  • športne dejavnosti - kamor spadajo predvsem naši nogometaši, nekoliko manj je košarkarjev, velika večina pa nas sestavlja "društvo ljubiteljev planin in gora", kateri izvajamo pohode po sredogorju
  • humoristična dejavnost - sem pa spadajo predvsem člani "društva copatarjev" in pa nekaj humoristov nam popestrijo marsikatero prireditev s svojim izvirnim humorjem.


Tudi v prihodnje bomo izvajali te dejavnosti, dopolniti pa jih želimo še s turistično predstavitvijo našega kraja pa zbiranjem in ohranjanjem zgodovinskih predmetov, stavb, običajev,...

Prosvetno društvo Čeče Hrastnik
Čeče 99
1430 Hrastnik

M  041 575 277

Prosvetno društvo Martin Orožen Turje

Društvo je v svojem obdobju zelo popestrilo življenje na vasi, saj so bili pri igranju gledaliških predstav vključeni stari in mladi.

Še vedno prirejamo v okviru društva proslave ob materinskem dnevu in včasih odigramo kakšno komedijo na prostem.

Prosvetno društvo Martin Orožen Turje
Turje 20
1430 Hrastnik

M  041 946 366

Rudarska godba Hrastnik

Začetek bogate hrastniške godbene tradicije sega že v davno leto 1849, čeprav to ni uradna letnica nastanka godbe. Za ustanovno letnico Rudarske godbe so si godbeniki izbrali leto 1853. Takrat so pričeli organizirano delovati in dobili ime Rudarska godba.

Hrastniška godba je prva slovenska vojaška godba, kajti leta 1944 so godbeniki z instrumenti vred odšli v partizane in julija 1944 sestavili vojaško godbo 7. korpusa in glavnega štaba NOV in POS, ki jo je vodil dirigent Jože Brun.

Godbeniki so ves čas svojega obstoja nastopali na tekmovanjih pihalnih orkestrov. Največji uspeh so godbeniki dosegli leta 1998, na tekmovanju v Krškem, kjer so se uvrstili v 1. kakovostno (koncertno) skupino.

V letu 2003 je godba proslavila svoj 150. letni jubilej, ki so ga pospremili z izdajo brošure, razstavo in izdajo CD plošče.

Rudarska godba Hrastnik
Cesta padlih borcev 1
1430 Hrastnik

M  041 784 816
E  rudarska.godba.hrastnik@gmail.com    

Srbsko kulturno društvo Sava

Srbsko kulturno društvo SAVA Hrastnik deluje od leta 1997 z osnovnim ciljem ohranjanja tradicije, jezika in kulture srbskega naroda na področju Republike Slovenije ter deluje na povezovanju slovenskega in srbskega naroda.

Društvo je nosilec bronastega priznanja Občine Hrastnik, ki ga je za delo na družbenem področju prejelo leta 2017. Društvo je od leta 2004 uspešen organizator tradicionalne prireditve Etno festival Hrastnik, ustvarja pa tudi druge manjše kulturne projekte. Društvo je član Zveze kulturnih društev Hrastnik in Zveze srbskih društev Slovenije.
 
Pri realizaciji kulturnih projektov sodelujejo z:
Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Ministrstvom za zunanje zadeve Srbije – Uprava za dijasporo, Občino Hrastnik, nevladnimi organizacijami iz Slovenije in kulturnimi organizacijami zunaj meja Slovenije.


Srbsko kulturno društvo Sava Hrastnik
Novi dom 4
1430 Hrastnik

M  040 431 955 (Cvijetin Nešković)
E cvijetin.neskovic@kabelnet.net
Facebook: Srbsko kulturno društvo SAVA Hrastnik

Zveza kulturnih društev Hrastnik

ZKD Hrastnik je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje društev in skupin, ki z ljubiteljskim delovanjem uresničuje svoje interese na področju kulture in s tem prispeva k bogatenju kulturnega življenja v svojem ožjem okolju.

V ZKD Hrastnik so trenutno vključena naslednja društva:

  • Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik
  • KD Svoboda Dol pri Hrastniku

  • Društvo Rudarska godba Hrastnik

  • Srbsko kulturno društvo Sava Hrastnik

  •  

    Društvo Steklarska godba Hrastnik

  •  

    Društvo Marionetno gledališče Jurček Hrastnik

  •  

    KUD Veter Hrastnik

  •  

    Foto klub Hrastnik

  •  

    Kulturno društvo Ples za stres – anti stres



Zveza kulturnih društev Hrastnik
Log 3
1430 Hrastnik

Kontakt: Lilijana Oplotnik, Jasmina Janjić
T  03 56 42 378
E krchrastnik@siol.net