CSD svetuje: Nasilje v družini in medvrstniško nasilje
Datum objave: 21. October 2021
Avtorica: Suzana Mikolič, CSD Zasavje
CSD Zasavje, Enota Hrastnik, že vrsto let sodeluje z OŠ NHR Hrastnik in vsako šolsko leto s pomočjo šolske svetovalne delavke organizira predavanje učencem 7. razredov matične in podružnične šole, ki se izvede pri predmetu Državljanske in domovinske vzgoje ter etike. V letošnjem šolskem letu je tema »Nasilje v družini in medvrstniško nasilje«. Strokovna delavka CSD se za en dan »spremeni« v učiteljico in učence seznani s to tematiko in se z njimi o tem tudi pogovori. Poudarek je na medvrstniškem nasilju.
Nasilje v družini Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oz. zanemarjanje ali zalezovanje, ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja in telesno kaznovanje otrok.
Telesno kaznovanje otrok je prepovedano in pomeni vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok oziroma vsako dejanje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjenja kot vzgojne metode.
Otroci in mladostniki so žal še vedno pogosto žrtve nasilja v družini. Slednje vedno škodno vpliva na njihov celosten razvoj in zaznamuje njihovo življenje naprej v prihodnosti. Otroci in mladostniki se zaradi nasilja, katerega žrtev so, bodisi neposredno ali posredno, praviloma soočajo s številnimi posledicami, vidnimi v spremembah njihovega čustvovanja, telesnega zdravja, mišljenja in vedenja. Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član oz. otrok. Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Otroci so zaradi prepirov in fizičnega nasilja v družini prestrašeni in zaskrbljeni. Veliko otrok je celo prepričanih, da so za spore med staršema krivi sami. Krivda ni nikoli otrokova.
Otroci vzgojeni v nasilnem družinskem okolju, se lahko nasilno vedejo tudi v šoli, ter kasneje v odraslem življenju, saj se jim zdi to samoumevno. Velikokrat pa so strah, pomanjkanje samozavesti, nagnjenost k samomoru, spremljajoče posledice nesrečnega otroštva. Ko otrok spregovori o nasilju, ga je potrebno razbremeniti občutka krivde, saj se počutijo kot izdajalci svojih staršev. Otroka je potrebno podpreti, da ni on odgovoren za nasilje, ampak, da je nasilje vedno problem tistega, ki nasilje izvaja.
Organi in organizacije so dolžni v skladu z zakonom o preprečevanju nasilja v družini izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oz. udeležencev postopka. Organi in organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je žrtev nasilja otrok, so dolžne takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo.
CSD posebej skrbno obravnava primere nasilja, kjer je žrtev nasilja otrok. CSD nudi žrtvi nasilja oblike pomoči po zakonu in skupaj z žrtvijo oblikuje načrt pomoči, ki se pripravi v okviru multidisciplinarnega tima. Če je žrtev nasilja otrok, se v načrtu pomoči predvidijo tudi ukrepi za varstvo otroka, po predpisih, ki urejajo družinska razmerja. Če je žrtev otrok je potrebno pri oceni ogroženosti najprej ugotoviti, ali je kateri od staršev pripravljen in sposoben zaščiti otroka. V kolikor ni starša, ki bi zmogel zaščititi otroka, je potrebno oceniti, ali ga je potrebno umakniti iz domačega okolja. Zaradi posega v družinska razmerja se zaradi varovanje otrokove koristi o tem obvesti sodišče, ki izda začasno odredbo, s katero se otroka zaščiti. CSD otroka namesti na varno. Za zagotavljanje varstva otrok lahko sodišče izreče ukrepe kot so prepoved prehoda državne meje, odvzem osebnega dokumenta otroka, odloči o nujnem zdravniškem pregledu otroka ali zdravljenju otroka. Kadar je žrtev otrok, se lahko postopek pred sodiščem začne tudi na predlog otroka, starejšega od 15 let. Sodišče pri odločanju upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po drugi osebi, ki ji zaupa.
Če si žrtev nasilja v družini, lahko o tem poveš v vrtcu, šoli, pokličeš na policijo (113 ali 080 1200), CSD (Enoto Hrastnik 03 56 42 770 , Enoto Trbovlje 03 777 33 06, Enoto Zagorje ob Savi 03 566 02 40), pokličeš Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše (01 583 75 00), Center za pomoč mladim (01 438 22 10), Društvo SOS telefon (01 544 35 13), ZA - TE zaupni telefon (01 234 97 83), Tvoj telefon (116 123), Tom telefon (116 111) …
Medvrstniško nasilje Je agresivno vedenje, ki je namerno (ni naključje ali posledica igre) in vključuje neravnovesje moči. Zavzema lahko mnoge oblike, kot so: udarci, suvanje, zbadanje, vzdevki, zastraševanje, izključevanje, pošiljanje žaljivih sporočil ali slik s pomočjo telefona ali interneta. Nasilje se pogosto ponavlja in močnejši izvaja nasilje nad šibkejšim, ki se težko brani. Vsako nasilje pa je nedopustno in nihče ne sme biti žrtev nasilja.
Medvrstniško nasilje se kaže kot fizično nasilje (udarci, suvanje, brcanje, ščipanje, pretepanje, jemanje in uničenje stvari). Najpogostejša oblika pa je verbalno nasilje (vzdevki, obrekovanje, žaljenje, zmerjanje, grožnje, ustrahovanje). Pogosta oblika pa je tudi socialno izključevanje (izogibanje ali izključevanje iz skupine). Pojavlja se tudi spolno nasilje (otipavanje), izsiljevanje za denar, druge dobrine. Pogosto pa se pojavlja tudi spletno nasilje (pošiljanje žaljivih sporočil, širjenje laži, grožnje po spletu, lažne objave, prirejanje slik, videoposnetkov, lažni profili). Nasilje slabo vpliva na uspeh, zdravje učencev.
Vsak 4. učenec v šoli je žrtev nasilja in vsak 5. učenec izvaja nasilje nad drugimi. Nasilje se pojavlja na vseh šolah in med vsemi otroki. Po navadi se nasilje dogaja na igrišču, v razredu, v jedilnici, na straniščih in na hodniku, v garderobah. Fantje in starejši otroci o nasilju ne spregovorijo. Bojijo se maščevanja s strani nasilneža in reakcij odraslih. Nasilneži so večinoma tisti otroci, ki so močni in imajo v skupini pogosto alfa pozicijo. Drugi do njih gojijo strahospoštovanje, si želijo biti takšni kot oni. Najlažje se spravljajo na otroke, ki so telesno šibki, pasivni, ali neopredeljeni glede grupiranja. Nasilneži imajo veliko prijateljev, so priljubljeni, imajo skupino otrok, ki jih podpira, so vodje in so samozavestni. Fizično so močni. Pogosto se vpletajo v pretepe, vključeni so v različna vandalistična dejanja, posegajo po cigaretah, alkoholu ali drugih drogah, izostajajo od pouka, izključeni so iz učnega procesa. Fantje, ki so nasilni v osnovni in srednji šoli do 24. leta storijo več kot eno kriminalno dejanje.
Oseba, ki je dopolnila 14 let, je kazensko odgovorna za svoja dejanja. Žrtve nasilja so otroci, ki so slabotni, telesno šibkejši, otroci, ki se težje branijo, otroci z drugačnimi telesnimi znaki (druga polt, debelost, nošenje očal), učno manj ali bolj uspešni učenci, manj zreli otroci. Dečki so pogosto žrtve fizičnega nasilja; pri deklicah pa gre za skupinsko izločanje posameznic in obrekovanje. Otroci, ki v šoli doživljajo nasilje trpijo zaradi tesnobnosti, nespečnosti, izgubo teka, poslabšanje učnega uspeha, žalosti. Umaknejo v svoj svet, izbirajo daljšo pot do šole, nasilni so do sorojencev, izogibajo se obiskovanju šole, izmikajo denar staršem, poskušajo s samomorom, strah jih je iti na šolsko stranišče ali se voziti s šolskim avtobusom. Vse več otrok trpi zaradi depresije, motenj hranjenja, samopoškodb, odvisnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da je za to pogosto krivo nasilje med vrstniki. Nasilje tudi negativno vpliva na druge učence, ki so samo opazovalci. Ozračje strahu in nespoštovanja ima negativni vpliv na učenje. Ko bo zlorabljen otrok odrastel, se bo še vedno spominjal kako je potekalo nasilje nad njim. Lahko razvije nezaupanje in potrebuje več časa, da postane samozavesten. Lahko ima psihološke težave, depresijo.
Če si žrtev, lahko ignoriraš nasilneža. Odločno rečeš NE in greš stran. Poveš prijatelju kaj se dogaja, poveš v šoli učiteljici, svetovalni delavki, poveš doma staršem ali starejšim sorojencem, poveš policistu. Zadržuješ se v bližini oseb, ki jim zaupaš in te lahko zaščitijo. Ko greš v šolo ali iz nje, na trening, v trgovino ne hodiš sam. Prosiš starše ali prijatelje, da te spremljajo. Vsako nasilje lahko prijaviš policiji na 113 ali 080 12 00. Lahko pokličeš TOM telefon 116 111.
Lahko se zatečeš tja, kjer so varne točke za otroke v stiski.
VARNA TOČKA je posebno označen prostor, kamor se lahko zatečejo otroci in mladostniki, ki se znajdejo v kakršnihkoli težavah ali so v stiski ( so se izgubili, grozijo jim sovrstniki, doživljajo telesno ali duševno nasilje, ali druge oblike ponižnega ravnanja ). Varne točke se lahko nahajajo na različnih lokacija v mestu ( knjižnica, mladinski center, lekarna, trgovina, center za socialno delo, policijska postaja,... ). Na varnih točkah so delavci, ki otroka ali mladostnika zaščitijo, mu svetujejo in nudijo pomoč, ali pa ga po potrebi napotijo na druge organizacije, kjer dobijo strokovno pomoč.
Pozoren moraš biti na sliko, ki simbolizira varno točko.
Nasilje na spletu Ena od pomembnih krajev izvajanja nasilja je tudi svetovni splet oz. različna družbena omrežja, pri čemer storilci nasilna dejanja izvajajo od doma. Spletno nasilje je v porastu. Svetovni splet je brez nadzora in storilci se skrijejo za anonimnostjo, si nadenejo lažno identiteto. Najpogosteje prihaja do zlorab fotografij, posnetkov, pisanj, zlorab identitete, profilov. Otroci in mladostniki so pri uporabi interneta ogrožena skupina in lahko hitro postanejo tarče spletnega izsiljevanja z golimi posnetki ali fotografijami, ter žrtve pedofilov. Storilci izkoristijo njihovo nevednost, naivnost, preveliko zaupljivost in osamljenost. Lahko jih izsiljujejo za denar in povzročajo tudi psihično stisko. Neznanec se pod izmišljenim imenom in lažnim profilom izdaja za žrtvinega sovrstnika. Po potrditvi prijateljstva na družabnem omrežju neznanec mladoletnemu uporabniku pošlje nekaj zasebnih sporočil in predlaga, da komunicirata preko drugih spletnih omrežij za hitro komunikacijo, preko videokomunikacij, kot je Skype. Neznanec vzpostavi zaupanje in uporabnika pripravi do tega, da pošlje svoje gole fotografije. Kmalu se lahko začne izsiljevanje in ustrahovanje. Kako se izogniti nasilju na spletu? Ko uporabljaš splet si nastavi zasebnost, ne zaupaj neznancu samo zaradi lepe fotografije – za njo se lahko skriva kdorkoli. Ne objavljaj svojih osebnih podatkov in ne objavljaj svojih fotografij, ne privoli v slačenje, spletna kamera naj bo v času, ko je ne uporabljaš izklopljena. Poišči pomoč – povej policiji. Starši naj svoje otroke podučijo o varni uporabi spleta.
Več si lahko prebereš na SI-CERT-a varni na internetu, Safe.si center za varnejši internet, točka osveščanja o varni uporabi interneta in novih tehnologij, SPLETNO OKO, anonimna prijava nezakonitih spletnih vsebin, TOM telefon, svetovalna linija za težave na spletu.
Kam po pomoč? Pokličeš lahko:
TOM telefon 116 111
CSD Zasavje:
Enoto Hrastnik (03 56 42 770), Enoto Trbovlje (03 777 33 06), Enoto Zagorje ob Savi (03 566 02 40)
