Aktualno

CSD svetuje: (Ne)plačilo preživnine za otroka


Avtorica: Mirjana Kellner, CSD Zasavje Enota Hrastnik     
          
V skladu z Družinskim zakonikom so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, v kolikor se redno šolajo pa najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta. Otroke starši preživljajo v okviru gospodinjstva. 
 
Kadar se starša razideta, je dolžnost preživnine določena s sodno poravnavo ali sodbo sodišča. Kadar se razideta starša polnoletnega otroka, se preživnina med otrokom in staršem ureja pri notarju. Tisti starš, ki je zavezanec za plačilo preživnine, je svojega otroka dolžan preživljati na način in v takšni višini, kot je zapisano v odločbi oz. notarski listini. Center za socialno delo z obvestilom vsako leto obvešča o valorizaciji preživnine.
 
Otrok mora po 18. letu starosti centru za socialno delo v 30 dneh po pridobitvi statusa dijaka ali študenta predložiti potrdilo o vpisu ali ga obvestiti, kje se redno šola. Zavezanec za plačilo preživnine lahko pri centru za socialno delo po otrokovi polnoletnosti preveri, ali ima upravičenec status dijaka ali študenta. Če upravičenec nima statusa, zavezancu ni treba plačevati preživnine.
   
Mnogokrat se zgodi, da starš svoje starševske dolžnosti ne izvršuje in preživnine ne plačuje ali jo plačuje v prenizkem znesku in neredno.
 
Postopek za izvršbo zaradi neplačila preživnine sproži starš, zakoniti zastopnik otroka – tisti, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo ali otrok sam, ko je polnoleten.

Predlog se vloži na pristojno okrajno sodišče, na izvršilni oddelek (npr. Okrajno sodišče v Trbovljah). Celoten postopek vodi okrajno sodišče in v postopku izda sklep. V pomoč pri posredovanju predloga je  osnutek obrazca, ki je dosegljiv na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. K predlogu je potrebno priložiti odločbo sodišča ter zadnji odrezek o valorizaciji preživnine.

Če želite vložiti zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine, kar pomeni, da zavezanec za plačilo preživnine živi v tujini, se obrnite  na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana. Predhodno jim posredujte po e-pošti na naslov jpsklad@jps-rs.si ali navadni pošti sodbo, v kateri je določena preživnina, in navedite državo, v kateri se dolžnik nahaja. Na podlagi tega vam bo sklad poslal seznam dokumentacije, ki je potrebna za vložitev zahtevka.

Če je izvršba možna, se opravi bodisi preko plače, pokojnine, osebnega računa dolžnika … Če upravičenec vloži izvršbo na sodišče, lahko izterja preživnino v celoti in za nazaj ter tekočo preživnino. To velja, če ima preživninski zavezanec sredstva. Če pa vloži upravičenec zahtevo na skladu, bo prejel sredstva od naslednjega meseca od vložitve, ne pa tudi za nazaj. Sredstva pa so omejena z višino določenih nadomestil preživnine.
 
Ena od bistvenih novosti na področju preživnin, ki velja od 1. 9. 2022 dalje, je, da za uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine ni več potrebno, da je bila predhodno poskušana izterjava preživnine. Sklad bo v teh primerih pozval preživninskega zavezanca, da se v osmih dneh pisno izjavi o zahtevi za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine, torej, da poda pisno izjavo o neplačanih preživninah ali pa izkaže morebitna plačila preživnine.
 
Spreminjajo se tudi obrazci za uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije izdal novo Navodilo o postopku za uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine, ki ga sestavljata tudi nova obrazca. Obrazca vsebujeta tudi navodilo za izpolnjevanje zahteve na spletni strani: https://www.srips-rs.si/sl/prezivnine/nadomestila-prezivnin/obrazci.
 
Zahtevo vlaga za mladoletne otroke njihov zakoniti zastopnik na obrazcu »Zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine, ki jo vlaga zakoniti zastopnik za mladoletne otroke«, in sicer za vse otroke, ki imajo istega preživninskega zavezanca. Polnoletni otroci vložijo zahtevo sami, in sicer na obrazcu »Zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine, ki jo vlaga otrok, starejši od 18 let«. Izpolnjeno zahtevo skupaj s prilogami vlagatelji pošljejo na naslov: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana ali oddajo neposredno na sedežu sklada. Datum vložitve zahteve je datum oddaje pošiljke priporočeno na pošti oziroma oddaje uslužbencu na sedežu sklada. Sprememba zakona bo veljala za vse zahteve, ki bodo vložene po vključno 1. septembru 2022. Vse informacije v zvezi z uveljavljanjem pravice lahko dobite na brezplačni številki sklada: 080 14 14.
 
Višina nadomestila preživnine od 1. 2. 2022 dalje znaša:
  • za otroka do 6. leta starosti 81,55 evrov,
  • za otroka od 6. do 14. leta starosti 89,69 evrov,
  • za otroka nad 14. letom starosti 106 evrov.
194. člen Kazenskega zakonika navaja, da kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje. Neplačilo preživnine je (lahko) kaznivo dejanje in obravnava le-tega se sproži na policiji.

V izogib slednjemu je najbolje, da starši izvršujejo svoje dolžnosti in izvajajo starševsko skrb v največjo korist otroku.