Aktualno
Srečno! Kaj iščete?
Potrebna je podpora pri vključevanju v skupnost in višje kazni za tiste, ki tuje delavce nezakonito izkoriščajo
V okviru šestega festivala delavskega filma Kamerat je potekala okrogla miza o položaju in izzivih tujih delavcev v Sloveniji. Razpravljalci so opozorili, da so delovne migracije postale neizogiben del sodobnega trga dela, hkrati pa odpirajo številna vprašanja glede zaščite delavskih pravic, vključevanja priseljencev v skupnost in odgovornosti države pri preprečevanju zlorab.
»Delovnih migracij ne smemo jemati kot grožnjo, ki jo moramo zatreti,« je poudaril Matija Dermota iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Opozoril je, da so tuji delavci zaradi nepoznavanja jezika in zakonodaje pogosto tarče izkoriščanja, zato se morajo tudi sindikati prilagajati novim razmeram in oblikam delavskega organiziranja.
Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) je izpostavil, da so sindikati poleg novih izzivov pod pritiskom tudi zaradi političnih posegov v sistem financiranja sindikalnega delovanja. Po njegovih besedah bodo za uspešno zaščito delavskih pravic ključni enotnost, solidarnost in podpora članov ter širše javnosti, če želimo ohraniti temeljne elemente socialne države.
Razpravljalci so se strinjali, da so delovne migracije dejstvo, ki ga narekujejo potrebe trga dela. Hana Radilović iz Delavske svetovalnice je opozorila na posebej ranljiv položaj delavcev iz Nepala, Indije, Filipinov in drugih azijskih držav. Mnogi med njimi se pred odhodom v Evropo zadolžijo, kar jim še dodatno otežuje možnost, da bi ob izkoriščanju zapustili delovno okolje ali se vrnili domov.
Po njenem mnenju je nujno zagotoviti učinkovitejši nadzor nad delodajalci, boljšo podporo delavcem in dostop do tolmačev. Obenem je poudarila potrebo po strožjih kaznih za kršitelje delavskih pravic. Opozorila je tudi, da Slovenija še vedno ne zagotavlja ustrezne podpore žrtvam kaznivih dejanj, čeprav jo k temu zavezujejo mednarodni dokumenti.
S podobnimi težavami se soočajo tudi na Hrvaškem, je poudaril režiser Srđan Kovačević, avtor filma Kar je treba storiti, ki je bil prikazan v prenovljeni kompresorski postaji. Po njegovih besedah številni delavci prihajajo iz okolij, kjer so življenjske razmere bistveno slabše kot v Evropi, zato pogosto sprejemajo tudi neprimerne pogoje dela in bivanja kot nekaj samoumevnega.
»Veliko težav je z nastanitvami, saj so delavci pogosto nameščeni v premajhne in neustrezne prostore. Žal pa to pogosto sprejmejo kot nekaj normalnega,« je dejal Kovačević.
Dermota je ob tem poudaril, da morajo delavske pravice postati nekaj, kar se v praksi tudi učinkovito uveljavlja, ne pa zgolj zapis na papirju.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi vključevanju tujih delavcev v lokalne skupnosti. Namestnica varuhinje človekovih pravic Dijana Možina Zupanc je opozorila, da mora zakonodaja slediti družbenim spremembam in omogočati smiselne rešitve za potrebe ljudi.
Kot primer je navedla osebo iz tretje države, ki potrebuje osebno asistenco in bi jo lahko zagotavljal človek iz iste države, vendar zaradi jezikovnih zahtev tega ne more opravljati zakonito. Opozorila je tudi na pomanjkanje kadra v domovih za starejše, kjer bi lahko zaposlovanje tujih delavcev pomagalo pri reševanju kadrovskih stisk.
Branimir Štrukelj je opozoril tudi na izzive v šolstvu. Otroci priseljencev se slovenskega jezika pogosto naučijo razmeroma hitro, medtem ko njihovi starši jezika ne obvladajo, zato se pogosto zgodi, da otroci prevzemajo vlogo tolmačev med družino in šolo.
Po njegovih besedah raziskave kažejo, da otroci priseljencev v povprečju dosegajo slabše učne rezultate, zato bi bilo treba zagotoviti dodatno strokovno pomoč in podporo. Obenem je opozoril, da bi ločeno obravnavanje teh otrok lahko vodilo v dodatno stigmatizacijo in izključevanje.
V sobotnem programu festivala je potekala tudi predstavitev knjige Petra Goleta Podobe od kdo ve že kdaj. Avtor, dolgoletni rudar in član Društva za ohranjanje industrijske dediščine Hrastnik, je v knjigi zbral dragocena pričevanja in podobe iz preteklosti zasavskega rudarskega okolja.
Ob predstavitvi je poudaril pomen ohranjanja delavske dediščine Hrastnika in celotnega Zasavja ter vrednot, ki so nastajale skozi desetletja zahtevnega in nevarnega rudarskega dela. Prav te vrednote – solidarnost, tovarištvo in pripadnost skupnosti – so po njegovih besedah pomemben del identitete regije.
Ohranjanje zasavske delavske dediščine ostaja osrednje poslanstvo festivala delavskega filma Kamerat. Festival je prepoznaven po edinstvenih prizoriščih, saj si lahko obiskovalci filmske projekcije ogledajo tudi v opuščenem rudniškem rovu 40 metrov pod zemljo. Letos je obiskovalce prvič sprejela tudi popolnoma prenovljena kompresorska postaja, del programa pa se odvija v nekdanji rudarski koloniji na prostem.
Festival je nastal z željo, da bi zapuščenim prostorom nekdanjega rudnika vdahnili novo življenje ter skozi kulturo ohranjali spomin na delavsko preteklost in vrednote, ki so jo oblikovale – kameradovstvo, socialno pravičnost in skupnost.
